Med krožnim, bio in digitalnim

Skoraj 200 predstavnikov papirne industrije iz osmih držav se je 21. in 22. novembra v Postojni na tradicionalnem srečanju slovenskega papirništva posvečalo vprašanju, kje je mesto papirne panoge med krožnim gospodarjenjem, bio-osnovanim poslovanjem in digitalno transformacijo. Slovenski papirničarji so ocenili, da se dobro zavedajo omejenosti naravnih surovin in problematike fosilnih goriv, zato si v šestih slovenskih papirnicah prizadevajo uporabljati naravne in obnovljive surovine, zapirati snovne in energetske krogotoke ter izboljševati energetsko in snovno učinkovitost.

Okoli 4200 zaposlenih v slovenski papirni in papirno predelovalni industriji se srečuje z vrsto izzivov, med katerimi so v ospredju pomanjkanje kadrov, inovacije, investicije, digitalizacija, poseben segment pa je trg surovin. Ta pomembno vpliva na višino dobičkov v panogi. Cene celuloze so v lanskem letu dosegle vrhunec, kar je vplivalo tudi na dodano vrednost na zaposlenega. Dodana vrednost v šestih slovenskih papirnicah je 47.000 € in je prenizka, da bi se lahko hitro prestrukturirali ter predstavlja približno polovico dodane vrednosti, ki jo dosegajo papirnice v npr. Avstriji in Nemčiji. Zgodba o dodani vrednosti je redna tema srečanja papirništva že zadnjih 20 let, prav tako kot inovativnost.

Inovativnost za slovensko papirništvo pomeni, da išče stroškovno smiselne rešitve znotraj tehnoloških okvirjev, ki omejujejo procesno industrijo. Pri tem lahko svoj delež prispeva tudi Inštitut za celulozo in papir (www.icp-lj.si), edini zasebni raziskovalni inštitut v državi, ki je v lasti papirne panoge. ICP deluje na trgu in ne deluje samo znotraj papirništva, ampak se osredotoča tudi na druge vlakninske materiale in kot nosilec programa CelKrog (www.celkrog.si) povezuje številne deležnike na omenjenem področju.

Slovenski papirničarji ugotavljajo, da slovenska papirna industrija z obsegom proizvodnje, kakovostjo in ponudbo sledi trendom v svetu in Evropi. Na žalost tudi negativnim. Evropska konfederacija proizvajalcev papirja Cepi navaja, da 67 % podjetij v evropski papirni panogi poroča o težavah z zaposlovanjem in kadri. Največji izziv predstavlja razkorak med mlajšimi in starejšimi generacijami.

Tudi v Sloveniji je med mladimi zanimanje za papirno panogo zamrlo. Eden od razlogov je kar 18-letna odsotnost primernega formalnega izobraževanja med leti 2000 in 2018,. V zadnjih letih omenjeno vrzel zapolnjuje več izobraževalnih oblik, med drugim tudi 3-letni vajeniški poklicni program. Vodilni v slovenskih papirnicah upajo, da bo mlade v papirništvo pritegnil tudi nov plačni model, letošnja novost, ki bo zagotovil višje osnovne plače. Eden od možnih odgovorov na izzive s kadri pa je tudi uvoz kadrov iz tujine, za kar je pomembno tudi sodelovanje med državami.

Na sliki: Del dogodka je bil namenjen diskusiji najvidnejših predstavnikov panoge o prihodnosti papirništva. Na forumu so sodelovali (od leve proti desni) Jožica Stegne, predsednica uprave Vipap Videm Krško, Leopold Povše, predsednik Združenja papirništva in direktor podjetij Muflon ter Radeče papir nova, Mateja Mešl, direktorica Inštituta za celulozo in papir, Damjan Krajc, lastnik podjetja Eurobox, Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS in Branko Rožič, svetovalec v skupini Mayr-Melnhof.

nazaj na aktualno
Prijava na e-novice